Претставници на реализмот

Lav Nikolaevi~ Tolstoj

Lav N. Tolstoj e voden od @an @ak Ruso ~ii dela imaat golemo vlijanie vo negovoto literaturno oformuvanje. Vlasta vo Rusija postojano ja nabquduva rabotata na Tolstoj no i pokraj nesoglasuvaweto so nego, taa vnimavala na svoite postapki poradi svetskata slava na ovoj avtor.Protiv Tolstoj bila i crkvata, bil nare~en eretik i ostapnik od verata. Odbivajki go ponidenoto pokajuvawe pred crkvata, Tolstoj ostavil amanet da bide zakopan tokmu vo ona kat~e kade so postariot brat Nikolaj, kako deca go barale “zelenoto pat~e na sre}ata”. Negoviot grop, spored negovata `elba i deneska se nao|a tamu kako obi~na {umak bez spomenik.

Onore de Balzak

Onore de Balzak e romanopisec, raska`uva~ i dramati~ar ~ie tvore{tvo e matnik na dvata zna~ajni periodi od francuskata literatura: romantizmot i realizmot. Negoviot `ivoten proekt, ^ove~kata komedija, kako literaturna studija na op{testvenosta vo francuskiot XIX vek, pretstavuva kapitalno ostvaruvawe, {to }e gi postavi nasokite i na ponatamo{niot razvoj na francuskiot roma.

Ciklusot ^ove~kata komedija e zamislen kako tridelna studija od stotina romani: 1. Studii na karakteri od op{testveniot `ivot, 2. Analiti~ki studii i 3. Filozofski studii. Me|u najzna~ajnite i najpoznatite dela se vbrojuvaat romanite: [uani (1829), Evgenija Grande (1833), ^i~ko Gorio (1834), Izgubeni Iluzii (1943), [agrinska Ko`a, Selani i dr.

Romanite na Balzak op{testvenata promena ja markiraat tokmu vo novovospostavenata mo`nost poedinecot samiot da se izbori za sopstvenata sudbina i za mestoto vo op{testvoto. Presvrtni~koto vreme po revolucijata pred poedinecot pretstavuva novi predizvici, vo koi do izraz treba da dojde negovata ume{nost na pazarot na profitot i zarabotuva~kata. Se se kupuva: tituli, vnimanie, qubov, vlez vo visokite krugovi, slava, bilet za vo teatar i opera (koi se javuvaat kako prostorii na demokratizacijata na visokata kultura vo javniot prostor).

Kolku za ilustracija: sporedi go javniot blagorodni~ki identitet na Delfina i Anastazija, nasprema tajnata na nivniot privaten identitet vo relacija so ^i~ko Gorio, ~iaj privatnost ednakvo e tajna za `itelite na pansionot i prdmet na nivni postojani naga|awa! Vo vakviot op{testven kontekst Balzak ostava paleta na nebroeni likovi, kako produkt na novoto vreme na dvoen moral, op{testveni maski, moralen pad vo potragata po najrazli~ni mo`nosti za zbogatuvawe i poka~uvawe po op{testvenoto skalilo so koe se meri ~ovekovata mo`nost. ^i~ko Gorio, anti junak na romanot, e nositel na edna od trite prikazni, ~ij splet ja ~ini romaneskata struktura. Poveden od op{to prifateniot kriterium deka parite se oan vol{ebnoto stap~e vo koe e sodr`ana polnotijata na `iveeweto, toj u{te vo nivnoto detstvo im kupuva skapi podaroci so toa iska`uvaj|i ja svojata qubov, no taa relacija e |avolski krug. Postoja na usluga vo ispolnuvaweto na nivnite `elbi toj, inaku uspe{en proizvoditel na testenini, kone~no osiroma{uva. Nemajki ve}e {to da im ponudi, stanuva napolno neinteresen za negovite ubavi i bogati }erki, koi se proizvod na negoviot roditelski odnos kon niv. Roditelot i negovite }erki se slika na moralniot pad i obezvrednuvawe na semejnata vrska. Romaneskoto raska`uvawe zavr{uva so pogrebot na ^i~ko Gorio, na koj{to nema da se pojavi nitu edna od negovite }erki.

Votren, isto taka `itel na pansionot e voedno glasnogovornik i tolkuva~ na op{testveniot mehanizam {to inaku go prika`uvaat i storiite na ^i~ko Gorio i Rastiwak. Votren go oglasuva svoeto poimawe na vremeto i na op{testvoto vo koe `iveat, tolkuvaj}i mu gi svoite soznanija na mladiot student po pravo. Vo taa smisla e poso~en i kako duhoven tatko na Rastiwak, koj mu gi otkriva Tajnite na patot do uspehot. Vo odnos na ostanatite likovi, toj e ~esen prestapnik koj barem sebesi ne se la`e vo pogled na svoeto mesto i uloga vo svetot.

Nikolaj Gogoq

Imeto i deloto na golemiot ruski pisatel od ukrainsko poteklo, Nikolaj Vasiqevi~ Gogoq, e onaa silna i cvrsta alka vo literaturaturniot kontinuitet {to gi povrzuva etapite na Pu{kin i Tolstoj vo edna.

Gogoq e raska`uva~, romansier, dramaturg (komediograh), eseist, publicist. Vo kni`evnosta vleguva so raskazite Ve~eri vo ~iflikot pokraj Dikanka ispolneti so folklor i fantazija, pi{uvani pod vlijanie na narodnata kni`evnost i germanskata fantastika. Potoa postepo pominuva kon realisti~koto prika`uvawe, pa vo zbirkata “Mirgorod” vo koja mu e vklu~ena i romanti~nata istoriska proza Taras Buqba (prikazna za Kozacite) se nao|aat realisti~ni elementi. Tie se sre}avaat so opisite na maloto ukrainsko plemstvo. Vo raskazite od petrogradskiot `ivot se sre}avaat ve}e vistinski realisti~ni tvorbi, kako Nos i [inel koi so romantizmot se dopiraat samo preku elementite na fantastikata i groteskata. Kako realist naj~isto i najpotpolno progovoruva niz romanot Mrtvi Du{i, vo koj ni dava portreti od provinciskoto plemstvo i realisti~ka slika na toga{na Rusija, koristej}i se so ostra satira. Od komediite najpoznata mu e Revizor, so koj dramski tekst ja `igosuva ruskata birokratija i malogra|anskiot mentalitet. Na sedmi fevruari se ispoveda pred sve{tenik i se pri~estvuva. No}ta me|u 11 i 12 fevruari go gori rakopisot na II tom od romanot Mrtvi Du{i. Na 21 fevruari utroto Gogoq umira.