петок, 30 ноември 2007 г.

Романтизмот во Македонија


Vo vtorata polovina na 19 vek makedonskata graganska klasa stanala mo}en ekonomski faktor i nositel na zapadnoevropskite progresivni idei.Iako Makeodonija seu{te bila pod politi~ko tursko I duhovno grcko ropstvo vnimanieto na makedonskiot naod bilo naso~eno kon evropskite kulturni dostignuvawa.Pod imeto na seslovenskoto bratstvo zapo~nalo voveduvawe na tugite jazici vo u~ili{tata i crkvite, a so toa ostvaruvawe odnapred na svoite celi za onaroduvawe na makedonskiot narod.Vo toj perid makedonskiot narod sprovel pove}e `estoki borbi protiv tugite vlijanija preku:

  • Borba protiv turskoto ropstvo
  • Onevozmo`uvawe na sosoedite na duhovno vlijanie
  • Voveduvawe na makedonskiot jazik vo site sveri na `iveewe
  • Pi{uvawe na makedonski u~ebnici I sozdavawe makedonska umetni~ka literature
  • Sobirawe,pe~atewe I afirmirawe na makedonskite narodni umotvorbi

Kulturno-prerodbenskata dejnost se odvivala preku najistaknatite makedonski prerodbenici:Dimitar Miladinov,Konstatntin Miladonov,Grigor Parli~v,Kuzman [apkarev,\or|ija Pulevski,Marko Cepenkov I Rajko `inzifov.

ODLIKI NA ROMANTIZMOT:

  1. kult kon narodnoto tvore{tvo
  2. uptreba na narodniot jazik vo site sferi na ziveewe
  3. potencirawe na subjektivnoto poetovo ja
  4. dominacija na patriotizam I rodoqubie
  5. streme` za dostignuvawe na idea lot:eti~ki slobodata I eti~ki slobodata.

RAJKO `INZIFOV

Rajko zaedno so svoite sovremenici Dimitar I grigor dale golem pridones vo kulturno-nacionalnata prerodba na makedonskiot narod.Roden e vo Veles 1893 g.i prvite soznanija gi dobiva od tatka si koj bil u~itel.Toj se zapoznala so Dimitar Miladinov Koj kaj nego ja potiknal kon prerodbenskata dejnost.So zalagawe na Dimitar iPartenija Zogravski dobil stipendija za skoluvawe vo Moskva.Vo negovata ponapredn slovenska sredina sorabotuval so amkedonski I bugarski studenti osobeno so Konstantin Miladinov komu mu gi dl sopstevinete sobrani folklorni materijali i onie od Dimitar Miladinov.Pi{uavl mnogu za te{kata polo`ban a svojata tatkovina.Po zavr{uvaweto na na studiite rabotel kako profesor vo moskovskite gimnazii,istovremeno razvivajki bogata pisatelska I pubicisti~ka dejnost.Vo Moskva ostanal do krajot na `ivotot.

Kni`evna produkcija:

Poezija:39 pesni i poemata " Krvava Ko{ula"

Proza:raskaz:"Pro{edba" I biografijata za Bra}ata Miladinovci

Statii I prevodi:statii obajaveno po moskovskite vesnici prevodi od ruskata literatura.

Dominantni motive:

· rodoqubiv

· rafleksiven

· socijalen

· istoriski.

Romanti~arski duh dominira vo pesnite:"Na ^u`ina", "Glas","Bessonica".

Vo niv ja opeva svojata zivotna opsesija-da mu slu`i na svojot narod,iako e daleku no ne za nego vo tu|a sredina.Me|u najimpresivnite pesni e"Bessonica" ~ija ekspoicija e vo faustovski stil.Vo tipi~no romanti~arskiot stil,lirskto jas reminiscentno go potisnuva crniot pesimizm,evocirajki gi spomenit od detstvoto,rustikalniot pejsa` na rodnoto mesto.Pesnata" Glas" `anrovski ja opredeluvame kako pesna vo koja dominira refleksivno-rodoqubiviot motiv.

VOJDAN POP GEORGIEV ^ERNODRINSKI

Po~etocite na makedonskata dramaska kni`evnost e povrzana so tvore~kata dejnost na ^ernodrinski.Iako pred nego J.H.K Xinot napi{al nekolku,uslovno ka`ano,dramski tekstovi od istorisko-kni`even aspekt.^ernodrinski e osnovopolo`nik na makedonskata drama I teatar.Afirmatir na makedonskata nacionalana samobitnost.jazik.umetnost i kultura.Roden e vo s.Selci i od negovoto najmalo detstvo imal afinitet kon knigata pa zatoa mu bilo ovomo`eno solidno obarazovanie.Paralelno so {koluvaweto zemal aktivno u~estvo vo rabotata na "Mladata makedonska dru`ina"Zaminuva vo Grac pa vo Bern kade,gi zapo~nal studiite po pravo no ne gi zavr{il se vraka vo Makedonija i raboti kako u~itel.Za prvpat vo Sofija ja postatvuva"Makedonska krvava svadba"koja do`iveala neviden uspeh.Go formira makedonskiot teatar "Skrb i uteha" vo 1901 godina koj podocna bil preimenuvan vo"Stoli~en makedonski teatar"-1902 godina.Dvi`a~ki vo razvojot na negovoto dramsko delo se:kritika na nacionalnite predvnici,te{kiot zivot vo emigracija i pe~albarstvoto.negovata kni`evan produkcija se sostoi od edno~inki i drami.

Edno~inki:

  • Od glavata si patime
  • Robot I agata
  • Zlo za zlo
  • Na nova godina
  • Narekata

Negovi darmi se:

  • Duhot na slobodata
  • Car Pir
  • Slav Drgota

Negovite soznanija od detstvoto i maladosta }e bdat predmet na tvore~kata inspiracija.Tvore{tvoto mu e koncepirano vo odbrana na makedonskata nacionalna kauza.

Dimitar Miladinov-Eden od najvlijatelnite prerodbenici koj prv }e ja zapo~ne borbata za nacionalno i kulturno osloboduvawe na makedonskiot narod.Negovata prerodbenska dejnost glavno se sostoi vo sobiraweto na narodni umotvorbi,za koja i bil pottiknat od strana na poznatiot ruski slavist Viktor Ivanovi~-Grigorovi~.Intenzitetot na sobira~kata dejnost }e se zgolemi po negovoto vra}awe od Srbija,Bosna i Hrvatska.Vo toj period doaa i do promena vo odnos na negovata nacionalno-prerodbenska svest vo koja od fanati~en privrzanik na grcizmot vo zapalen pobornik za za~uvuvawe na slovensko-makedonskiot identitet. Zna~ajno za prerodbenskata dejnost na Miladinov bilo i voveduvaweto na makedonskiot jazik vo u~ili{tata i ispra}awe na u~enici vo slovenska sredina t.e vo Rusija.Vo tekot na svojot `ivot bil i u~itel vo Ohrid,Struga,Bitola,Prilep i Kuku{ kade i gi razvil svoite organizatorski i pedago{ki sposobnosti.Dimitar Miladinov e vtemeluva~ na prerodbenskite idei za masovno opismenuvawe i prosvetuvawe na narodot,bil golem borec za nacionalna i kulturna emancipacija na makedonskiot narod kako i afirmator na tvore~kiot i bogat kreativen duh na makedonskiot naroden peja~ i tvorec.

Konstantin Miladinov-e osnovopolo`nok na makedonskata umetni~ka poezija.Negovata prerodbenska dejnost se dol`i na raskinuvaweto so dolgata,crkovno-pou~na ,kanonska tradicija vnesuvaj}i intimni motivi i sve`i lirski tonovi vo makedonskata poezija.Bil zna~aen borec za kulturno emancipirawe na makedonskiot narod,afirmator na makedonskoto folklorno bogatstvo.Se istaknuva so toa {to go pi{uva Predgovorot na Zbornikot koj so pomo{ od Josip Juraj [trosmaer go izdava vo Zagreb vo 1861 godina.Kako osnova~na makedonskata umetni~ka poezija ima napi{ano 15 pesni so najrazli~ni temi i toa:socijalni,refleksivni,pejza`ni,humoristi~ni,mitolo{ki,rodoqubivi itn.Tga za jug e negova najpoznata lirska kantilena,ju`na poema,elegija vo koja dominira rodoqubiviot motiv so primesi na refleksiven i pejza`en motiv i e gradena so dva elementarni simbola svetlina i mrak.

Grigor Prli~ev-makedonski pisatel koj kako i drugite go vbrojuvame vo periodoy na prerodbata.Mu bil u~enik na Dimitar Miladinov,a izvesno vreme bil i u~itel vo Ohrid.Sakaj}i da mu pomogne na svojot narod do{ol do ideja da sozdade zaedni~ki jazik za site Sloveni t.n. op{toslovenski jazik,odnosno slovensko esperanto. Afinitetot kon umetni~kiot zbor do{ol do izraz na eden konkurs vo Atina,na koj u~estvuval so poemata „Serdarot,za koja poema ja dobil prvata nagrada,bil ovan~an so lovorov venec, proglasen kako „ Vtor Homer i ja istaknal makedonskata poezija na evropsko nivo.Vo ovaa poema osnovna tema e borbata na makedoncite i nivnite napori za da go za{titat svojot `ivot od Gegite.Zna~aen e i negoviot ep „Skenderbeg kako i negovata „Avtobiografija so koja ja rasvetluva istorijata na makedonskiot narod..

No comments: